Digitalna Living Network Alliance (DLNA) je neprofitna organizacija, ustanovljena leta 2003. Glavni cilj DLNA je razviti smernice za interoperabilnost, da bi omogočila brezhibno deljenje digitalnih medijskih datotek med različnimi napravami, vključno s televizorji, računalniki, pametnimi telefoni in drugimi multimedijskimi napravami.
Kako uporabljati DLNA?
DLNA deluje v lokalnem omrežju in zahteva naprave z IP naslovi iz istega nabora, običajno znotraj lokalnega podomrežja, kot je 192.168.1.10 in 192.168.1.20. Deluje kot niz protokolov, ki omogočajo prenos informacij med skladnimi napravami.
Nastavitev DLNA
Za uporabo DLNA uporabniki potrebujemo strežnik, ki je običajno računalnik z nameščenim posebnim programom. Strežnik preišče lokalno omrežje, da odkrije naprave s podprtimi aplikacijami DLNA. Ko je najdena združljiva naprava, se vzpostavi enotno omrežje, uporabniki pa lahko aktivirajo funkcije, kot so “Deljenje medijev” ali “DLNA strežnik”. To omogoča enostavno ogledovanje videov, shranjenih v lokalnem omrežju, neposredno na televizijskem zaslonu.
Razvoj in upad DLNA
Tehnologija DLNA je postala široko uporabljena po uvedbi pametnih televizorjev okoli leta 2010, kar je revolucioniralo način, kako ljudje dostopajo do medijskih vsebin in jih delijo. Tradicionalno so se ljudje zanašali na snemanje videoposnetkov na pomnilniške naprave ali na povezovanje računalnikov s televizorji prek HDMI za predvajanje. Z uvedbo DLNA v pametnih televizorjih so se ti problemi odpravili, saj so ponujali brezhibno rešitev za deljenje medijev med lokalnimi omrežji, zlasti med računalnikom in televizorjem.
Vendar pa se je to spremenilo leta 2016 z nastopom storitev pretakanja. Pri udobnosti dostopa do obsežne knjižnice vsebin na spletu prek aplikacij na pametnih televizorjih je zasenčilo potrebo po lokalnem shranjevanju medijev in funkcionalnosti DLNA. Zakaj bi prenašal film ali kupoval fizično ploščo, ko je pretakanje postalo bolj dostopno?
Nastanek tehnologij, kot sta Googleov Chromecast in Appleov AirPlay, je še pospešil upad DLNA. Uporabniki so lahko takoj pretakali vsebine s svojih naprav na televizorje s preprostim klikom, kar je odpravilo potrebo po nameščanju medijskih strežniških programov. Era DLNA, ki je nekoč zapolnjevala vrzel v domači zabavi, se je počasi umikala, ko je udobje in takojšnja dostopnost neposrednega pretakanja prevzelo.
Kaj je DLNA združljiv televizor?
DLNA zavezništvo trdi, da je bilo več kot 4 milijarde naprav certificiranih po DLNA, kar odraža kumulativni obseg proizvodnje certificiranih naprav. Vendar pa trenutni status teh naprav še ni znan, saj ni jasno, koliko jih je še aktivnih in koliko jih je doseglo konec svoje življenjske dobe ter leži v omarah ali na odlagališčih.
Analize proizvajalcev naprav so razkrile trend prekinitve certificiranja DLNA:
- Samsung: Televizorji so prenehali s certificiranjem DLNA leta 2015. Mobilne naprave so sledile leta 2016. Druge Samsung naprave so prenehale s certificiranjem DLNA večinoma leta 2013. Samsung se je preusmeril na modernejše protokole, zaradi česar DLNA podpora v njihovih trenutnih televizorjih in pametnih telefonih ni več aktualna.
- LG: Čeprav je LG leta 2016 prenehal s certificiranjem DLNA za televizorje, so DLNA združljivi televizorji še naprej izhajali nekaj časa.
- Sony: Certificiranje Sonyjevih televizorjev se je končalo leta 2017.
- Panasonic: Certificiranje DLNA za Panasonic televizorje se je končalo leta 2019.
Retrospektivna analiza kaže, da DLNA tehnologija, ki je bila nekoč močna rešitev, z leti izgublja svojo relevantnost.
Kategorije naprav, združljivih z DLNA
Kategorija | Opis |
---|---|
Domače omrežne naprave (HND) | Ta kategorija zajema širok spekter izdelkov, namenjenih za domačo uporabo, vključno z omrežnim shranjevanjem, avdio in video predvajalniki, televizorji, glasbenimi centri in tiskalniki. |
Digitalni medijski strežniki (DMS) | Naprave, ki so sposobne shranjevati in deliti digitalne medijske vsebine. |
Digitalni medijski predvajalniki (DMP) | Naprave, zasnovane za predvajanje digitalnih medijskih vsebin. |
Digitalni medijski krmilniki (DMC) | Naprave, ki nadzorujejo predvajanje in deljenje digitalnih medijev. |
Digitalni medijski upodabljalniki (DMR) | Naprave, ki upodabljajo in prikazujejo digitalne medijske vsebine. |
Mobilne prenosne naprave (MHD) | Ta kategorija zajema prenosne naprave, kot so mobilni telefoni, prenosni predvajalniki, ročni računalniki ter foto/video kamere, ki so sposobne prenašati in prejemati informacije iz medijskega shranjevanja. |
Mobilni digitalni medijski strežniki (M-DMS) | Naprave, ki delujejo kot mobilni digitalni medijski strežniki. |
Mobilni digitalni medijski predvajalniki (M-DMP) | Naprave, zasnovane za predvajanje digitalnih medijskih vsebin na poti. |
Mobilni digitalni medijski prenosniki (M-DMD) | Naprave, ki olajšajo prenos digitalnih medijskih vsebin. |
Mobilni digitalni medijski naložniki (M-DMU) | Naprave, ki omogočajo nalaganje digitalnih medijskih vsebin. |
Mobilni digitalni medijski krmilniki (M-DMC) | Naprave, ki nadzorujejo predvajanje digitalnih medijev. |
Domače interoperabilne naprave (HID) | Ta kategorija zajema naprave, ki podpirajo dodatne komunikacijske standarde in pretvarjajo podatkovne formate. HID naprave igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju združljivosti med različnimi tehnologijami v domačem omrežju, kar prispeva k brezhibni izmenjavi podatkov. |