Kaj je DLNA (Digital Living Network Alliance) v napravah

Digital Living Network Alliance (DLNA) je neprofitna organizacija, ki razvija smernice interoperabilnosti za skupno rabo digitalnih medijskih datotek med napravami v domačem omrežju. Glavni cilj družbe DLNA, ustanovljene leta 2003, je omogočiti brezhibno komunikacijo in deljenje vsebin med različnimi elektronskimi napravami, vključno s televizorji, računalniki, pametnimi telefoni in drugimi multimedijskimi napravami.

Kako uporabljati DLNA?

DLNA deluje znotraj lokalnega omrežja in zahteva naprave z naslovi IP iz istega bazena, običajno znotraj lokalnega podomrežja, kot sta 192.168.1.10 in 192.168.1.20. Deluje kot nabor protokolov, ki olajšajo prenos informacij med združljivimi napravami.

Naprave, združljive z DLNA, spadajo v tri različne kategorije:

1. Domače omrežne naprave (HND): Ta kategorija zajema raznoliko paleto izdelkov, zasnovanih za domačo uporabo, vključno z omrežno shrambo, avdio in video predvajalniki, televizorji, glasbenimi centri in tiskalniki. HND so nadalje razvrščeni glede na podprte funkcije:
   1. Digitalni medijski strežniki (DMS): Naprave, ki so sposobne shranjevati in deliti digitalne medijske vsebine.
   1. Predvajalniki digitalnih medijev (DMP): Naprave, zasnovane za predvajanje digitalnih medijskih vsebin.
   1. Krmilniki digitalnih medijev (DMC): Naprave, ki nadzorujejo predvajanje in skupno rabo digitalnih medijev.
   1. Upodabljalniki digitalnih medijev (DMR): Naprave, ki upodabljajo in prikazujejo digitalne medijske vsebine.
2. Mobilne ročne naprave (MHD): Ta kategorija zajema prenosne naprave, kot so mobilni telefoni, prenosni predvajalniki, ročni računalniki in foto/video kamere, ki lahko prenašajo in sprejemajo informacije iz pomnilnika medijev. Funkcionalni razredi znotraj MHD vključujejo:
   1. Mobilni digitalni medijski strežniki (M-DMS): Naprave, ki služijo kot mobilni digitalni medijski strežniki.
   1. Mobilni predvajalniki digitalnih medijev (M-DMP): Naprave, zasnovane za predvajanje digitalnih medijskih vsebin na poti.
   1. Prenosniki mobilnih digitalnih medijev (M-DMD): Naprave, ki omogočajo prenos digitalnih medijskih vsebin.
   1. Mobilni digitalni medijski nalagalci (M-DMU): Naprave, ki omogočajo nalaganje digitalnih medijskih vsebin.
   1. Krmilniki mobilnih digitalnih medijev (M-DMC): Naprave za nadzor predvajanja digitalnih medijev.
3. Domače interoperabilnostne naprave (HID): Ta kategorija zajema opremo, ki podpira dodatne komunikacijske standarde in pretvarja podatkovne formate. Naprave HID igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju združljivosti med različnimi tehnologijami v domačem omrežju in prispevajo k brezhibni izmenjavi podatkov.

Tehnologija DLNA poenostavlja skupno rabo predstavnosti v lokalnem omrežju prek določenega strežnika, običajno računalnika, na katerem se izvaja specializiran program. Strežnik skenira lokalno omrežje, da odkrije naprave, opremljene z aplikacijami, ki podpirajo DLNA. Enotno omrežje se vzpostavi, ko združljiva naprava odgovori na zahtevo strežnika.
Za dostop in ogled datotek s strežnika v drugi napravi, kot je televizor, lahko uporabniki aktivirajo funkcije, kot sta »Skupna raba predstavnosti« ali »Strežnik DLNA«. To omogoča brezhibno gledanje videoposnetkov, shranjenih v lokalnem omrežju, neposredno na TV-zaslonu. DLNA omogoča preprost postopek deljenja in uživanja medijske vsebine v medsebojno povezanih napravah znotraj istega omrežja.

Razvoj in mrk DLNA: prehodno obdobje v domači zabavi

V dobi, ki se je začela s prihodom pametnih televizorjev okoli leta 2010, se je tehnologija DLNA močno razširila in spremenila način, kako ljudje dostopajo do medijskih vsebin in jih delijo. Tradicionalno so se ljudje zanašali na snemanje videoposnetkov na bliskovne pogone ali povezovanje računalnikov s televizorji prek HDMI za predvajanje. Pojav DLNA v pametnih televizorjih je te nevšečnosti odpravil in ponudil brezhibno rešitev za skupno rabo predstavnosti v lokalnih omrežjih, zlasti od računalnika do televizije.

Vendar se je to spremenilo leta 2016 s pojavom pretočnih storitev. Priročnost dostopa do obsežne spletne knjižnice vsebin prek aplikacij na pametnih televizorjih je zasenčila potrebo po lokalnem shranjevanju medijev in funkciji DLNA. Zakaj bi prenesli film ali kupili fizični disk, ko je pretakanje cenovno ugodnejše?

Pojav tehnologij, kot sta Googlov Chromecast in Applov AirPlay, je še pospešil zaton DLNA. Uporabniki bi lahko takoj pretakali vsebino iz svojih naprav na svoje televizorje s preprostim klikom, zaradi česar ni bilo treba namestiti programov za medijske strežnike. Obdobje DLNA, ki je nekoč premostilo vrzel v domačem razvedrilu, je postopoma zbledelo, ko sta prevzela priročnost in neposrednost pretakanja v živo.

Kaj je TV z združljivostjo DLNA

Zveza DLNA trdi, da je več kot 4 milijarde naprav pridobilo certifikat DLNA, kar odraža kumulativno količino proizvodnje certificiranih naprav. Vendar je trenutno stanje teh naprav še treba določiti, saj ni jasno, koliko jih je še v uporabi in koliko jih je doseglo konec svoje življenjske dobe ter ležijo v omarah ali na odlagališčih.
Analize proizvajalcev naprav so pokazale trend opuščanja certificiranja DLNA :

1. Samsung:
   1. Televizorji so leta 2015 prenehali s certificiranjem DLNA.
   1. Leta 2016 so temu sledile mobilne naprave.
   1. Druge naprave Samsung so prenehale certificirati DLNA, večinoma leta 2013. Samsung je prešel na sodobnejše protokole, zaradi česar je podpora DLNA zastarela v njihovih trenutnih televizorjih in pametnih telefonih.
2. LG: Čeprav je LG leta 2016 opustil certificiranje DLNA za televizorje, so televizorji, ki podpirajo DLNA, še nekaj časa izhajali.
3. Sony: Sonyjevo certificiranje televizorjev se je končalo leta 2017.
4. Panasonic: Certificiranje DLNA za televizorje Panasonic se je končalo leta 2019.

Retrospektivna analiza kaže, da tehnologija DLNA, ki je bila nekoč robustna rešitev, sčasoma izgublja pomen.