Digital Living Network Alliance (DLNA) je neprofitna organizacija, ustanovljena leta 2003. Glavni cilj organizacije je bil razviti standarde, ki omogočajo enostavno deljenje digitalnih medijskih datotek med napravami v domačem omrežju, kot so televizorji, računalniki, pametni telefoni in druga multimedijska oprema. Ta tehnologija je bila še posebej pomembna konec leta 2000 in v začetku leta 2010, ko so televizorji začeli imeti omrežne priključke, ki omogočajo neposredno povezavo z lokalnim omrežjem. Posledično je bilo mogoče televizorje integrirati v domača računalniška omrežja in gledati videoposnetke brez neposredne HDMI povezave.
Kako deluje DLNA
DLNA deluje znotraj lokalnega omrežja, kjer morajo imeti vse naprave IP naslove v isti podomrežni skupini (na primer 192.168.1.10 in 192.168.1.20). DLNA je v bistvu zbirka protokolov, zasnovanih za omogočanje nemotenega komuniciranja med združljivimi napravami v omrežju.
Za uporabo DLNA je potreben strežnik — običajno računalnik ali NAS (Network Attached Storage) naprava z nameščeno posebno programsko opremo. Strežnik preišče lokalno omrežje in poišče naprave, združljive z DLNA. Ko so naprave odkrite, se ustvari skupno medijsko okolje, ki je običajno dostopno preko funkcij, kot so „Deljenje medijev“ ali „DLNA strežnik“.
Ta nastavitev uporabnikom omogoča, da neposredno na televizijskem zaslonu gledajo videoposnetke, fotografije in druge medijske datoteke, shranjene na računalniku ali NAS. Povezava poteka prek IP naslovov: strežnik prebere medijske datoteke in jih pretoči preko omrežja, medtem ko televizor nudi vmesnik za brskanje in izbiro želene vsebine.
Vzpon in upad DLNA
DLNA je postala široko sprejeta z nastopom pametnih televizorjev okoli leta 2010, kar je bistveno poenostavilo lokalno deljenje medijev. Pred DLNA so morali uporabniki običajno kopirati videoposnetke na USB ključ ali povezati računalnik s televizorjem prek HDMI kabla. DLNA je odstranila te nevšečnosti, saj je omogočila predvajanje medijev preko lokalnega omrežja.
Vendar pa se je po letu 2016 situacija začela spreminjati z hitrim razvojem pretočnih storitev. Ko so aplikacije pametnih televizorjev nudile dostop do obsežnih knjižnic spletnih vsebin, je potreba po lokalno shranjenih medijih — in posledično pomembnost DLNA — začela upadati.
Upad priljubljenosti DLNA so dodatno pospešile tehnologije, kot sta Google Chromecast in Apple AirPlay. Te rešitve uporabnikom omogočajo, da z enim klikom predvajajo vsebino na televizor, brez potrebe po konfiguraciji programske opreme medijskega strežnika. Posledično je DLNA postopoma izgubljala pomen v korist bolj uporabniku prijaznih pretočnih tehnologij.
Po podatkih DLNA Alliance je bilo DLNA-certificiranih več kot 4 milijarde naprav. Vendar ni jasno, koliko jih je še vedno aktivno v uporabi in koliko jih je zastarelih ali odstranjeni iz uporabe.
Sčasoma so proizvajalci prenehali z DLNA-certificiranjem svojih izdelkov:
- Samsung je prenehal s certifikacijo televizorjev leta 2015 in mobilnih naprav leta 2016.
- LG je prenehal s certifikacijo televizorjev leta 2016, čeprav so še nekaj časa proizvajali modele, združljive z DLNA.
- Sony je prenehal s certifikacijo leta 2017.
- Panasonic je sledil leta 2019.
Sklep: DLNA, nekoč zanesljiva in široko uporabljena rešitev za deljenje medijev, je postajala vse bolj zastarela, saj so jo nadomestile sodobne pretočne tehnologije. Kljub temu nekateri proizvajalci še vedno vključujejo funkcionalnost DLNA v svoje naprave, čeprav je danes zaradi omejene uporabe redko oglaševana.
Kategorije naprav, združljivih z DLNA
| Kategorija | Opis |
|---|---|
| Home Network Devices (HND) | Omrežne naprave za shranjevanje, avdio in video predvajalniki, televizorji, glasbeni centri, tiskalniki |
| Digital Media Servers (DMS) | Naprave, ki shranjujejo in delijo digitalno vsebino |
| Digital Media Players (DMP) | Naprave, zasnovane za predvajanje digitalne vsebine |
| Digital Media Controllers (DMC) | Naprave, ki upravljajo predvajanje in deljenje digitalnih medijev |
| Digital Media Renderers (DMR) | Naprave, ki prikazujejo in predvajajo medijske datoteke |
| Mobile Devices (MHD) | Mobilni telefoni, prenosni predvajalniki, žepni računalniki, foto/video kamere |
| Mobile Digital Media Servers (M-DMS) | Naprave, ki delujejo kot mobilni medijski strežniki |
| Mobile Digital Media Players (M-DMP) | Naprave, zasnovane za predvajanje digitalnih vsebin na poti |
| Mobile Digital Media Downloaders (M-DMD) | Naprave, ki omogočajo prenos digitalnih vsebin |
| Mobile Digital Media Uploaders (M-DMU) | Naprave, ki omogočajo nalaganje digitalnih vsebin |
| Mobile Digital Media Controllers (M-DMC) | Naprave, ki upravljajo predvajanje digitalnih medijev |
| Home Interoperability Devices (HID) | Naprave, ki podpirajo dodatne komunikacijske standarde in pretvarjajo podatkovne formate za zagotavljanje združljivosti med tehnologijami |
