HDMI-CEC (High-Definition Multimedia Interface – Consumer Electronics Control) je protokol, zasnovan za optimizacijo delovanja več naprav, povezanih prek HDMI. Uporablja se predvsem za nadzor različnih komponent, povezanih s televizorjem, kot so zvočne vrstice in video predvajalniki. HDMI-CEC omogoča centraliziran nadzor iz ene naprave.
Čeprav je priročen, je HDMI-CEC razmeroma preprosta in zastarela tehnologija, ki podpira le omejen nabor ukazov. Mnogi od teh ukazov so zastareli ali se ne uporabljajo več. Med najpogosteje uporabljenimi funkcijami so vklop naprav, premor, nadzor zvoka in previjanje videa nazaj.
Zgodovina HDMI-CEC
Consumer Electronics Control (CEC) izvira iz 80. let prejšnjega stoletja, v času, ko so se začeli širiti videorekorderji in avdio sistemi. Takrat je bilo običajno, da se videorekorder poveže s televizorjem in za boljšo kakovost zvoka uporablja zvočni sistem. Izum SCART konektorja je revolucioniral to nastavitev, saj je združil več vmesnikov – ki so bili prej potrebni za televizorje, videorekorderje in avdio opremo – v en sam večfunkcijski vmesnik. Ta inovacija je prav tako uvedla kontrolni protokol, ki je napravam omogočal nemoteno komunikacijo ukazov med seboj.
S prehodom na HDMI priključke je bil CEC integriran v ta novi digitalni standard, pri čemer se je nadzor naprav prenesel z analognih na digitalne povezave. Vendar pa podpora za CEC ni bila obvezna, zato se njegova implementacija razlikuje med različnimi proizvajalci elektronskih naprav.
Primer uporabe HDMI-CEC in ukazi
HDMI-CEC (Consumer Electronics Control) vam omogoča nadzor več naprav z enim daljinskim upravljalnikom. V bistvu ena naprava lahko pošilja ukaze drugim povezanim napravam. Na primer, predstavljajte si, da imate televizor, napravo za pretakanje, kot je Roku ali Chromecast, povezano na HDMI priključek televizorja, in avdio sprejemnik ali zvočno vrstico, povezano na drug priključek, označen z HDMI ARC (eARC). Z omogočanjem HDMI-CEC na vseh teh napravah lahko delujejo kot enoten sistem. Vklop ene naprave bo samodejno vklopil vse povezane naprave. Na primer, lahko prosite Alexa, da vklopi televizor, in zvočna vrstica ter Chromecast se bosta tudi vklopila. Nato lahko z daljinskim upravljalnikom televizorja nadzirate napravo za pretakanje in glasnost zvočne vrstice.
Za uporabo HDMI-CEC morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- Združljiv HDMI kabel: HDMI kabel mora podpirati CEC in vsebovati namenski kabel za prenos CEC signala. Nekateri kabli tega kabla morda nimajo, da bi zmanjšali stroške.
- Naprave, ki podpirajo CEC: Vse naprave, ki jih želite nadzorovati, morajo podpirati HDMI-CEC.
Podprti ukazi
Čeprav specifikacije CEC podpirajo širok spekter ukazov, proizvajalci pogosto implementirajo le nekaj od njih, kar vodi do težav s kompatibilnostjo. Tukaj so glavni ukazi, ki jih podpira CEC:
- One Touch Play (Predvajanje z enim dotikom): Omogoča napravam, da preklopijo televizor na aktivni vir, ko se začne predvajanje. Na primer, začetek predvajanja na Fire Stick bo samodejno preklopil televizor na pravilen HDMI vhod.
- System Standby (Sistem v stanju pripravljenosti): Nadzoruje napajanje naprav. Vklop televizorja bo samodejno vklopil zvočno vrstico in napravo za pretakanje.
- Preset Transfer (Prenos nastavitev): Prenese nastavitve kanala iz enega sprejemnika na drug televizor. Ta ukaz je zastarel in se redko uporablja.
- One Touch Record (Snemanje z enim dotikom): Omogoča uporabnikom snemanje vsebine, ki je trenutno prikazana na zaslonu televizorja, na snemalno napravo. Ta ukaz je zastarel, saj sodobni televizorji zaradi zaščite avtorskih pravic običajno nimajo snemalnih sposobnosti.
- Timer Programming (Časovno programiranje): Prvotno zasnovano za časovno osnovano snemanje televizijskih programov, ta ukaz lahko samodejno vklopi naprave.
- System Information (Sistemske informacije): Preveri vse komponente za naslove na vodilu in konfiguracijo, pregleda povezane naprave.
- Deck Control (Nadzor predvajanja): Omogoča komponenti nadzor nad predvajanjem druge naprave (predvajanje, premor, previjanje nazaj), kot je Blu-ray predvajalnik.
- Tuner Control (Nadzor sprejemnika): Omogoča komponenti nadzor nad sprejemnikom druge naprave. Na primer, z daljinskim upravljalnikom televizorja spremenite kanale na kabelskem set-top boxu.
- OSD Display (Prikaz na zaslonu): Na zaslonu televizorja prikaže meni povezane naprave.
- Remote Control Pass Through (Preusmeritev daljinskega upravljalnika): Pošlje ukaze daljinskega upravljalnika drugim napravam v sistemu.
- OSD Device Name Pass Through (Preusmeritev imena naprave na zaslonu): Prenese ime povezane naprave na televizor.
- Audio Control (Nadzor zvoka): Omogoča nadzor glasnosti AV sprejemnika, integriranega ojačevalnika ali prednapetostnega ojačevalnika z daljinskim upravljalnikom katere koli naprave v sistemu.
Implementacija podprtih ukazov se razlikuje glede na proizvajalca. Posledično naprave različnih blagovnih znamk običajno podpirajo le omejeno število ukazov, običajno osnovno preklapljanje in nadzor zvoka.
Trženjska evolucija HDMI-CEC: Imenovanje specifično za blagovno znamko
Ko je bil HDMI-CEC uveden leta 2007, je sovpadalo z obdobjem, ko televizorji niso imeli pomembnih tehnoloških inovacij. Da bi izkoristili to novo funkcijo, so oddelki za trženje v različnih podjetjih podprli HDMI-CEC s posebnimi imeni, zaradi česar se je zdelo, kot da imajo njihovi televizorji edinstvene sposobnosti.
Na primer, Samsung je svoje televizorje promoviral z imenom Anynet+, zaradi česar so kupci verjeli, da dobivajo nekaj posebnega. Ta strategija je povzročila številna imena blagovnih znamk za HDMI-CEC. Tukaj je nekaj primerov:
- Samsung: Anynet+
- Sony: BRAVIA Sync
- LG: SimpLink
- Panasonic: VIERA Link
- Toshiba: Regza Link
- Sharp: Aquos Link
- Philips: EasyLink
- Pioneer: Kuro Link
- Hitachi: HDMI-CEC
- Mitsubishi: NetCommand for HDMI
- Onkyo: RIHD (Remote Interactive over HDMI)
Vsako ime blagovne znamke je prispevalo k vtisu, da je njihova implementacija HDMI-CEC edinstvena, čeprav so vse ponujale podobne funkcionalnosti.
