Če pogledate specifikacije zvočne naprave, kot je televizor ali zvočni stolpec, boste videli specifikacijo 2.0CH ali 2.2.1CH. Ta okrajšava se uporablja v več primerih:
Vrsta zvočnika: V napravi je nameščenih več zvočnikov, njihov namen in lokacija. Za število podprtih zvočnikov ni standarda, vendar proizvajalci upoštevajo standardno prakso.
Zvočni dekoder: Ta oznaka se uporablja pri dekoderjih za prikaz, koliko zvočnih kanalov lahko obdeluje digitalni procesor zvočne kartice, na primer Dolby Decoder MS12 5.1ch (lahko dekodirate na ta način, dekoder na čipu MS12 podpira izhod zvoka v 5 zvočnih kanalih in enem nizkotoncu).
Kaj pomeni CH v televizorjih in drugih napravah
CH (kanal) je kratica za kanal. Pri napravah se nanaša na število zvočnikov v napravi, ki lahko ustreza številu zvočnih kanalov, ki jih naprava lahko predvaja, ali obratno. Na primer CH2.0 pomeni, da ima naprava dva zvočnika. To seveda pomeni, da takšna naprava podpira stereo zvok. Dekoder v televizorju pa lahko podpira zunanje zvočnike 5.1.
Število in vrsta televizijskih zvočnikov (4.2.2CH)
Pri televizorjih so zvočniki vgrajeni v sam televizor, zato se oznaka CH pri televizorjih nanaša na število zvočnikov in običajno določa, kje so na televizorju.
Za primer vzemimo nastavitev zvočnikov televizorja QN900C z uporabo 6.2.4CH.
- 6 – Šest zvočnikov na zadnji strani televizorja.
- 2 – Dva zvočnika, usmerjena navzdol na spodnjem delu televizorja.
- 4 – Zadnja številka pomeni število nizkotoncev. V tem primeru ima televizor štiri globokotonce; njihova lokacija ni navedena. Lokacija zvočnikov lahko določa lokacijo nizkotoncev. Praviloma pa so nizkotonci nameščeni na dnu televizorja.
Če pogledamo sliko zadnje plošče QN900C, vidimo osem zvočnikov, od katerih je šest zvočnikov za zvok, dva pa sta na dnu, preostane nam le še ugotoviti, kje so nizkotonci, in sicer dva na zadnji plošči in dva na dnu televizorja.
Formati tipov zvočnikov v televizorjih
2.0 – dva zvočnika
2.1 – dva zvočnika in globokotonec
4.1 – štirje zvočniki in globokotonec
4.2 – štirje zvočniki in dva globokotonca
2.2.1 – dva zadnja zvočnika, dva spodnja zvočnika, globokotonec
2.2.2 – dva zvočnika zadaj, dva spodaj, dva globokotonca
4.2.1 – štirje zvočniki zadaj, dva spodaj, globokotonec
4.2.2 – štirje zvočniki zadaj, dva spodaj, dva globokotonca
6.2.2 – šest zvočnikov zadaj, dva spodaj, dva globokotonca 6.
4.2 – šest zvočnikov zadaj, štirje spodaj, dva globokotonca
6.2.4 – šest zvočnikov zadaj, dva spodaj, štiri globokotonca
CH v zvočnih sistemih, domači kino (število kanalov)
V sistemih domačega kina se CH običajno nanaša na število kanalov, ki jih ustvarja zvočnik.
Specifikacije domačega kina vsebujejo dva parametra. Oglejte si serijo Q 9.1.2 ch. / HW-Q910C.
9.1.2CH je število kanalov.
Število zvočnikov – ta sistem ima 17 zvočnikov. Zakaj? En kanal ima lahko več zvočnikov (srednji in visoki toni) za boljši zvok.
Dekodiranje formata za domači kino 9.1.2CH.
Ta zvočna vrstica podpira 12 zvočnih kanalov.
- 9 je število kanalov za klasično vezje. Ti kanali zagotavljajo zvok iz sprednjih stranskih in zadnjih zvočnikov.
- Prvi je število kanalov za nizkotonec, običajno en kanal, lahko pa je tudi več nizkotoncev.
- 2 – število zgornjih zvočnikov v domačem kinu, usmerjenih navzgor. V profesionalni akustiki so zvočniki nameščeni na stropu.
Avdio sistemi po številu kanalov
Standardne ureditve so naslednje:
- Zvočni format 2.0 – standardni format – 2 zvočnika levo-desno.
- Zvočni format 2.1 – 2 zvočnika + nizkotonec
- Zvočni format 3.1 – 3 zvočniki (sprednji, levi, desni) in nizkotonec.
- Zvočni format 5.1 – 5 zvočnikov (spredaj, spredaj levo, spredaj desno, zadaj levo, zadaj desno) + nizkotonec
- Zvočni format 7.1 – 7 zvočnikov (sprednji, sprednji levi, sprednji desni, zadnji levi, zadnji desni in dva zadnja zvočnika) + nizkotonec.
- Zvočni format 7.1.2 – 7 zvočnikov (spredaj, spredaj levo, spredaj desno, zadaj levo, zadaj desno in še dva zadaj) + nizkotonec + dva usmerjena zvočnika navzgor za Atmos.
- Zvočni format 7.2 (spredaj, spredaj levo, spredaj desno, zadaj levo, zadaj desno in še dva zadaj) + nizkotonec.
- Zvočni format 9.1 – 9 zvočnikov (spredaj, spredaj levo, spredaj desno, spredaj desno, spredaj levo, zadaj levo, zadaj desno in še dva zadaj) + nizkotonec.
- Zvočni format 9.1.2 – 9 zvočnikov (spredaj, spredaj levo, spredaj desno, spredaj desno v kotu, spredaj levo v kotu, zadaj levo, zadaj desno in še dva zadaj) + dva zunanja zvočnika + nizkotonec.
- 11.1 zvočni format – razširjeni format, kanali so ločeni navpično.
Obstajajo tudi druge oblike, vendar so manj pogoste. Številna podjetja razvijajo zvočne formate, kot sta Atmos ali DTS. Toda načelo je povsod enako: za ustvarjanje prostorskega zvoka se mora zvok razširiti od spredaj do strani in zadaj. To je osnova za ustvarjanje prostorskega zvoka. Prav tako ne pozabite, da mora za pravilno ustvarjanje prostorskega zvoka izvirni zvočni format vsebovati potrebne zvočne kanale. Sistem bo ustvaril psevdo prostorske zvoke, če jih v zvočnem toku ni.
