Tehnologija visokega dinamičnega razpona (HDR) je sredi leta 2010 korenito spremenila način zajemanja in gledanja vizualnih vsebin. Omogoča ustvarjanje osupljivo živih fotografij in videoposnetkov z visoko barvno zvestobo in impresivnim razponom kontrastov. HDR zagotavlja, da tako najsvetlejši poudarki kot tudi najtemnejše sence ohranijo podrobnosti, kar slikam in videoposnetkom vdahne življenje in globino. Toda kaj točno je datoteka HDR in kako deluje?
Kaj je slikovna datoteka HDR in njena uporaba?
Slikovna datoteka HDR je specializiran format, ki hrani bistveno več informacij o svetlosti in barvah kot standardne slikovne datoteke. Vendar se te datoteke redko uporabljajo v svoji neobdelani obliki, saj za pravilno gledanje zahtevajo napredno programsko opremo in specializirano strojno opremo. Večina spletnih brskalnikov in osnovnih programov za pregledovanje slik ne more odpreti datotek HDR, prav tako pa vse zaslonske naprave ne zmorejo prikazati njihove visoke kakovosti. Za pravilen prikaz slik HDR morajo zasloni podpirati barvno globino 10 bitov ali več.
Slike HDR so običajno ustvarjene z mešanjem več fotografij istega prizora, posnetih z različnimi nastavitvami osvetlitve. Ta postopek združuje najboljše podrobnosti iz preosvetljenih, podosvetljenih in uravnoteženih posnetkov v eno samo sliko. V ta namen se običajno uporabljajo digitalni fotoaparati z vgrajeno funkcijo HDR ali programska oprema, kot so Photomatix, Adobe Photoshop in Aurora HDR.
Rezultat je ena sama slika z razširjenim dinamičnim razponom, ki jo spremljajo metapodatki s podrobnostmi o svetlosti in kontrastu različnih delov slike. Preprosto povedano, metapodatki HDR usmerjajo obdelavo slike in zagotavljajo, da se temnim območjem povečata svetlost in kontrast, medtem ko se svetlim območjem prilagodi jasnost. Rezultat je svetla in vizualno privlačna slika.
Uporabo metapodatkov HDR lahko primerjamo s plastmi, ki se uporabljajo v programu Photoshop. Omogočajo subtilne prilagoditve posameznih delov slike, s čimer se izboljša njena splošna kakovost. Fotografije HDR so še posebej dragocene za nadaljnje urejanje, saj omogočajo ustvarjanje osupljivih slik profesionalne kakovosti.
Kaj je video HDR?
Video HDR z dinamičnimi in realističnimi slikami izboljša izkušnjo gledanja. Ustvarjen je z uporabo specializiranih kamer, ki hkrati zajemajo posnetke z različnimi nastavitvami osvetlitve. Ti posnetki se nato združijo v eno zaporedje, obogateno z metapodatki HDR. Video HDR lahko ustvarimo tudi s programsko opremo, kot je to mogoče videti v videoigrah ali drugih digitalnih vsebinah.
Metapodatki v videoposnetku HDR delujejo kot niz navodil za prikazovalno napravo, ki jo obveščajo, kako naj obdela in prikaže vsak kader. Ko televizor zazna signal HDR (kar pogosto zahteva vključitev posebne nastavitve), njegov procesor uporabi te metapodatke za dinamično oblikovanje okvirjev. To zagotavlja, da je vsak okvir optimiziran za svetlost, kontrast in barvno natančnost, namesto da bi preprosto prikazal preneseno sliko v nespremenjeni obliki.
Obdelava HDR zahteva veliko sredstev in dodatne moči – do 30 % več pri televizorjih, zlasti tistih, ki uporabljajo napredne standarde, kot je HDR10+. Vsaka slika se obdela posebej, kar privede do visokokakovostne slike z izjemnimi podrobnostmi in nasičenostjo, vendar prikaz videa zahteva veliko več virov kot standardna obdelava videa.