V zadnjih 10 do 15 letih je izraz »mobilni ekosistem« postal vse pogostejši. Ker iOS in Android prevladujeta na trgu pametnih telefonov, se izraza »Appleov ekosistem« in »ekosistem Android« danes pogosto uporabljata v oglaševanju, medijih in tehnoloških publikacijah. V preteklosti so bile na podoben način včasih opisane tudi mobilne platforme, kot sta Windows Mobile in BlackBerry, čeprav sta od takrat izginili s trga.
Beseda »ekosistem« izvira iz biologije. Izraz je bil uveden v tridesetih letih prejšnjega stoletja in opisuje naravni sistem, v katerem rastline, živali, mikroorganizmi in njihovo okolje obstajajo v uravnoteženem medsebojnem odnosu. Vsak element je odvisen od drugih, kar omogoča, da sistem deluje in se ohranja skozi daljša časovna obdobja.
Ko to definicijo uporabimo za mobilno tehnologijo, postane njen pomen precej manj natančen. Operacijski sistem pametnega telefona, shranjevanje v oblaku, trgovina z aplikacijami in povezane naprave lahko delujejo skupaj, vendar ne tvorijo samozadostnega ekosistema v biološkem pomenu besede. Gre za ločene tehnologije, zasnovane za opravljanje določenih nalog.
Izraz »mobilni ekosistem« je postal priljubljen, ker zveni širše kot zgolj »operacijski sistem« ali »programska platforma«. Običajno se uporablja za opis skupine izdelkov in storitev, ki so zasnovani za medsebojno delovanje. Ta izraz je priročen, ker poudarja združljivost med napravami, aplikacijami in spletnimi storitvami.
Po enaki logiki bi lahko skoraj vse opisali kot ekosistem. Hiša na primer vključuje hladilnik, kuhinjo, kopalnico, ogrevanje, električno napeljavo in ljudi, ki v njej živijo. Vsi ti elementi medsebojno sodelujejo, vendar jih običajno ne imenujemo »domači ekosistem«. Enako velja tudi za mobilne naprave.
Ali mobilni ekosistemi dejansko obstajajo?
Strogo gledano mobilni ekosistemi ne obstajajo v enakem pomenu kot ekosistemi v naravi. V resnici obstajajo operacijski sistemi, storitve v oblaku, trgovine z aplikacijami, strežniki in naprave, povezane prek interneta. Te tehnologije izmenjujejo informacije, sinhronizirajo nastavitve in omogočajo delovanje aplikacij na več napravah.
Vsaka od teh komponent opravlja svojo nalogo in lahko obstaja neodvisno od drugih. Njihovo medsebojno delovanje temelji na programski opremi, komunikacijskih standardih in omrežnih tehnologijah, ne pa na načelih naravnega ekosistema.
Sodobne digitalne tehnologije so preprosto orodja, zasnovana za to, da olajšajo vsakdanje življenje. Ljudje so skozi zgodovino nenehno nadomeščali stara orodja z novimi. Sveče je zamenjala električna razsvetljava, loke je nadomestilo strelno orožje, konje pa so v veliki meri nadomestili avtomobili in železnice. Z nadaljnjim razvojem tehnologije bodo tudi današnji operacijski sistemi in spletne storitve lahko nadomeščeni z novimi rešitvami.
Zato je treba izraz »mobilni ekosistem« razumeti kot priročen izraz, ki se uporablja v tehnološki industriji in marketingu za opis skupine združljivih naprav in storitev, ne pa kot pravi ekosistem v znanstvenem pomenu besede.
