Sistem domačega kina in soundbar sta zasnovana za izboljšanje zvočne izkušnje pri gledanju filmov in televizijskih programov, vendar uporabljata različna pristopa.
Tradicionalni sistem domačega kina je običajno sestavljen iz AV-sprejemnika ali ojačevalnika in več zvočnikov. Glede na konfiguracijo lahko vključuje sprednje zvočnike, sredinski zvočnik, prostorske zvočnike in globokotonec. Starejši sistemi domačega kina vse-v-enem so lahko vključevali tudi vgrajen predvajalnik DVD ali Blu-ray.
Soundbar je kompakten zvočni sistem, ki združuje več zvočnikov in obdelavo zvoka v enem ohišju. Sodobni soundbari se lahko s televizorjem in drugimi napravami povežejo prek HDMI, optičnega avdio priključka, Bluetootha ali Wi-Fi. Nekateri modeli podpirajo tudi Dolby Atmos, DTS:X, brezžični globokotonec in dodatne zadnje zvočnike.
Glavna razlika med sistemoma je torej v njuni zasnovi. Tradicionalni sistem domačega kina uporablja več ločenih zvočnikov, nameščenih po prostoru, medtem ko soundbar večino zvočne opreme združuje v eni napravi in je zasnovan tako, da zavzame precej manj prostora.
Razvoj pretočnih storitev in velikih televizorjev je spremenil tudi vlogo obeh tehnologij. Predvajalniki fizičnih medijev so postali manj pomembni, medtem ko so televizorji, pretočne naprave, AV-sprejemniki in soundbari vse bolj postali središče sodobnega sistema za domačo zabavo.
1960–1990
V šestdesetih in sedemdesetih letih so stereo sistemi postajali vse bolj priljubljeni. Dvokanalni stereo je poslušalcem omogočil, da so zvok slišali z leve in desne strani, kar je v primerjavi z enim zvočnikom ustvarilo širšo in bolj realistično zvočno kuliso.
Pomemben mejnik v razvoju prostorskega zvoka je bila uvedba tehnologije Dolby Surround, ki ji je pozneje sledil Dolby Pro Logic. Ti tehnologiji sta združljivim zvočnim sistemom omogočili ustvarjanje prostorskih zvočnih učinkov z uporabo dodatnih zvočnih kanalov in zvočnikov.
Vendar so bili sistemi domačega kina v tem obdobju še vedno predvsem namenjeni ljubiteljem kakovostnega zvoka. Oprema je bila pogosto draga, namestitev zapletena, povezovanje s standardnim televizorjem pa težavno.
1990–2000
Uvedba tehnologij Dolby Digital in DTS je omogočila široko uporabo diskretnega večkanalnega digitalnega zvoka v domači zabavi. Konfiguracija 5.1 je postala pomemben standard za filmske zvočne posnetke.
Tipičen sistem 5.1 je sestavljal levi zvočnik, desni zvočnik, sredinski zvočnik, dva prostorska zvočnika in globokotonec. Takšna konfiguracija je gledalcem omogočila doživljanje usmerjenih zvočnih učinkov doma, podobnih tistim v kinematografih.
Na razvoj sistemov domačega kina je vplival tudi pojav digitalnih medijev, ki so lahko shranjevali večkanalni zvok. To je omogočilo snemanje in reprodukcijo kakovostnega prostorskega zvoka doma ter približalo izkušnjo gledanja filmov doma izkušnji v kinematografu.
2000–2015
Leta 2000 so prinesla pomembne spremembe tako na področju televizijske tehnologije kot tudi sistemov domačega kina.
Veliki televizorji z ravnim zaslonom so postajali vse bolj običajni, velikosti zaslonov pa so se še naprej povečevale. Zaradi tega je gledanje filmov doma postajalo vse bolj podobno izkušnji v kinematografu.
V istem obdobju so proizvajalci začeli razvijati bolj kompaktne alternative tradicionalnim sistemom domačega kina. Ti izdelki so pomagali ustvariti pogoje za hitro širitev sodobnih soundbarov.
Eden od zgodnjih pristopov k ustvarjanju zvoka, podobnega prostorskemu zvoku, iz kompaktne naprave je bila Yamahina tehnologija Digital Sound Projector. Izdelki, kot je Yamaha YSP-4000, so uporabljali več majhnih zvočnikov in digitalno obdelavo signala za ustvarjanje vtisa, da zvok prihaja iz različnih smeri, brez potrebe po klasični postavitvi več ločenih zvočnikov.
2015–danes
Do sredine leta 2010 se je način gledanja filmov in televizijskih programov hitro spreminjal.
Pretočne storitve so postajale vse bolj priljubljene, zaradi česar so fizični mediji, kot sta DVD in Blu-ray, za številne uporabnike postajali manj pomembni. Posledično so sistemi domačega kina vse-v-enem z vgrajenimi predvajalniki diskov postopoma postali zastareli.
Hkrati so soundbari postajali vse bolj priljubljeni, saj jih je bilo v primerjavi s tradicionalnimi sistemi domačega kina veliko lažje namestiti. Soundbar je mogoče postaviti pod televizor in ga povezati z enim kablom, naprednejši modeli pa omogočajo tudi povezavo z brezžičnimi globokotonci in zadnjimi zvočniki.
Soundbari so postali tudi precej bolj izpopolnjeni. Namesto preprostega predvajanja stereo zvoka so številni modeli začeli ponujati virtualni prostorski zvok in podporo sodobnim večkanalnim zvočnim formatom.
Sodobni soundbari so precej naprednejši od osnovnih naprav, ki so bile prvotno namenjene nadomeščanju televizijskih zvočnikov. Številni modeli danes podpirajo HDMI eARC, Dolby Atmos, DTS:X, Wi-Fi, Bluetooth in brezžične globokotonce. Nekatere sisteme je mogoče razširiti tudi z namenskimi zadnjimi zvočniki za bolj popolno izkušnjo prostorskega zvoka.
Dolby Atmos je dodatno spremenil način, kako proizvajalci pristopajo k poglobljenemu zvoku. Tradicionalni prostorski zvok temelji predvsem na zvočnikih, nameščenih okoli poslušalca v vodoravni ravnini, medtem ko lahko Atmos ustvari vtis, da zvok prihaja od zgoraj, tudi neposredno nad glavo.
Kljub temu tradicionalni sistemi domačega kina niso izginili. Ljubitelji kakovostnega zvoka in uporabniki, ki želijo zmogljivejši in natančnejši prostorski zvok, lahko še vedno izberejo AV-sprejemnik z ločenimi zvočniki in globokotoncem. Takšni sistemi ostajajo pomembna izbira za namenske domače kinodvorane in uporabnike, ki dajejo prednost kakovosti in prilagodljivosti pred preprostostjo in kompaktno zasnovo.
Sistem domačega kina ali soundbar
Izbira med sistemom domačega kina in soundbarom je predvsem odvisna od uporabnikovih potreb.
Tradicionalni sistem domačega kina je primernejši za tiste, ki želijo zmogljiv in natančnejši prostorski zvok ter imajo dovolj prostora za namestitev več zvočnikov. Ponuja tudi večjo prilagodljivost, saj je mogoče posamezne komponente sistema nadgraditi ločeno.
Soundbar je primernejši za uporabnike, ki želijo izboljšati zvok televizorja brez namestitve popolnega sistema z več zvočniki. Zavzame manj prostora, zahteva manj kablov in ga je običajno lažje namestiti.
Sodobni soundbari lahko zagotavljajo presenetljivo realističen zvok, zlasti v kombinaciji z brezžičnim globokotoncem in zadnjimi zvočniki. Vendar pravilno nameščen sistem z ločenimi zvočniki še vedno omogoča natančnejšo določitev položaja zvočnega vira in bolj poglobljen občutek prostorskega zvoka.
