Sodobni televizorji imajo več vrst priključkov za povezovanje zunanjih naprav. HDMI je najpomembnejši priključek, vendar imajo televizorji lahko tudi USB, Ethernet, optični zvočni izhod ter antenske in satelitske vhode. Starejši modeli imajo lahko tudi komponentne, kompozitne ali priključke SCART.
Število in vrsta priključkov sta odvisna od modela. Nekateri priključki so značilni predvsem za starejše televizorje, medtem ko so HDMI, USB in omrežne povezave standard pri večini sodobnih televizorjev.
Kratek pregled TV-vhodov in priključkov
| Priključek | Glavni namen | Vrsta signala | Uporaba v sodobnih televizorjih |
|---|---|---|---|
| HDMI | Video in zvok | Digitalni | Zelo pogost |
| USB | Shranjevanje podatkov in zunanje naprave | Digitalni | Zelo pogost |
| Ethernet (LAN) | Internet in domače omrežje | Digitalni | Pogost |
| Optical (S/PDIF) | Zunanji zvok | Digitalni | Pogost |
| ANT IN | Antena ali kabelska TV | RF | Pogost |
| SAT | Satelitska TV | RF | Pri nekaterih modelih |
| Component (Y/Pb/Pr) | Starejše video naprave | Analogni | Redek |
| Composite (AV/RCA) | Starejše video in zvočne naprave | Analogni | Redek |
| SCART | Starejša evropska oprema | Analogni | Zastarel |
| IR Out | Upravljanje zunanjih naprav z infrardečim signalom | Infrardeči | Redek |
Izbira povezave je odvisna od naprave. Za igralno konzolo ali predvajalnik Blu-ray se običajno uporablja HDMI, za zvočno letev HDMI ARC/eARC, za stabilno žično omrežno povezavo pa Ethernet.
HDMI
HDMI (High-Definition Multimedia Interface) je glavni priključek za prenos digitalnega videa in zvoka do televizorja ali iz njega. Uporablja se za igralne konzole, pretočne naprave, predvajalnike Blu-ray, računalnike, AV-sprejemnike in zvočne letve.
En sam kabel lahko prenaša video in zvok, zato je HDMI priročnejši od starejših analognih povezav.
Zmogljivosti HDMI so odvisne od standarda in izvedbe v napravi. Prisotnost priključka HDMI 2.1 ne pomeni samodejno, da so podprte vse funkcije HDMI 2.1.
Različice HDMI
| Različica HDMI | Tipične zmogljivosti |
|---|---|
| HDMI 1.3 | Večja pasovna širina in podpora za večkanalni zvok |
| HDMI 1.4 | Video 4K do 30 Hz, 3D, ARC |
| HDMI 2.0 | Video 4K do 60 Hz |
| HDMI 2.0a | Dodana podpora za HDR |
| HDMI 2.0b | Dodana podpora za HLG |
| HDMI 2.1 | Večja pasovna širina in funkcije, kot je 4K do 120 Hz pri združljivi opremi |
Največja ločljivost in frekvenca osveževanja nista odvisni samo od različice HDMI. Televizor, izvorna naprava, kabel in določen HDMI-priključek morajo vsi podpirati izbrani način.
Na primer, za uporabo 4K pri 120 Hz s konzolo PS5 ali Xbox Series X|S morata televizor in povezava podpirati to funkcijo. Vsi HDMI-priključki na televizorju nimajo nujno enakih zmogljivosti.
HDMI ARC in eARC
Nekateri HDMI-priključki podpirajo ARC (Audio Return Channel), ki televizorju omogoča pošiljanje zvoka prek HDMI do združljive zvočne letve ali AV-sprejemnika.
eARC je novejša tehnologija z večjo pasovno širino in podpira kakovostnejše zvočne formate.
| Funkcija | HDMI ARC | HDMI eARC |
|---|---|---|
| Zvok iz televizorja v zvočno letev | Da | Da |
| Uporablja kabel HDMI | Da | Da |
| Zvok z veliko pasovno širino | Omejeno | Da |
| Večkanalni zvok brez izgub | Omejeno | Da |
| Primernost za sodoben domači kino | Da | Boljša izbira |
Če televizor in zvočna letev podpirata eARC, je HDMI eARC običajno boljša izbira. Priključek je lahko na televizorju označen kot HDMI ARC/eARC.
USB
Priključki USB se uporabljajo za priključevanje pomnilniških naprav in nekaterih zunanjih naprav.
- Predvajanje fotografij, glasbe in videoposnetkov z USB-pogona
- Snemanje TV-programov
- Priključitev tipkovnice in miške
- Napajanje majhnih zunanjih naprav
- Priključitev združljivih kamer in dodatne opreme
Televizorji lahko imajo USB 2.0 ali novejše različice USB. USB 2.0 podpira hitrosti do 480 Mb/s, USB 3.x pa je lahko precej hitrejši.
Dejanske funkcije so odvisne od programske opreme televizorja. Prisotnost priključka USB ne pomeni samodejno podpore za katero koli USB-napravo ali datotečni format.
Ethernet (LAN)
Ethernet omogoča povezavo televizorja z usmerjevalnikom ali domačim omrežjem prek omrežnega kabla.
Uporaben je, kadar je televizor daleč od usmerjevalnika Wi-Fi, je brezžični signal šibek ali je omrežje Wi-Fi obremenjeno. Primeren je tudi takrat, ko je stabilnost povezave pomembnejša od priročnosti brezžične povezave.
Ethernet ni samodejno počasnejši od Wi-Fi. Hitrost je odvisna od omrežne strojne opreme televizorja, usmerjevalnika in internetne povezave. Nekateri televizorji imajo Fast Ethernet, drugi Gigabit Ethernet.
Za pretakanje videoposnetkov sta lahko dovolj obe vrsti povezave, vendar je žična povezava v zahtevnih brezžičnih razmerah stabilnejša.
Optični zvočni izhod (S/PDIF)
Optični S/PDIF/TOSLINK prenaša digitalni zvok iz televizorja do zvočne letve, AV-sprejemnika ali druge zvočne naprave.
Uporaben je, če zunanja zvočna naprava nima HDMI ARC/eARC.
Podpira stereo zvok in nekatere stisnjene večkanalne zvočne formate, vendar ima v primerjavi s HDMI eARC omejeno pasovno širino, zato ni primeren za vse sodobne sisteme domačega kina.
Če televizor in zvočna naprava podpirata HDMI eARC, je HDMI običajno bolj funkcionalna izbira.
Antenski vhod (ANT IN)
ANT IN se uporablja za priključitev televizorja na anteno ali, odvisno od države in sistema, na kabelsko TV.
Običajno gre za koaksialni RF-priključek z oznako ANT IN, RF IN ali podobno.
Vgrajeni sprejemnik določa, katere standarde oddajanja televizor podpira. Od modela in trga so lahko podprte prizemne, kabelske in druge vrste oddajanja.
Čeprav številni uporabniki vsebine gledajo prek pretočnih storitev, je antenski vhod še vedno pomemben.
Satelitski vhod (SAT)
Nekateri televizorji, zlasti v Evropi in drugih regijah, kjer je satelitska TV razširjena, imajo ločen vhod SAT IN.
Združljiv televizor z vgrajenim satelitskim sprejemnikom lahko neposredno sprejema satelitski signal s satelitskega krožnika.
Sam antenski vhod še ne pomeni, da televizor podpira satelitski sprejem. Ločen vhod SAT običajno pomeni, da ima televizor strojno opremo za sprejem satelitskega signala.
Komponentni video (Y/Pb/Pr)
Komponentni video je starejša analogna video povezava, ki uporablja tri ločene signale:
- Y, svetilnost in sinhronizacija
- Pb, barvna razlika modre
- Pr, barvna razlika rdeče
Priključki so običajno označeni z zeleno, modro in rdečo barvo.
Komponentni video je zagotavljal boljšo kakovost slike kot kompozitna povezava. Uporabljali so ga predvajalniki DVD, igralne konzole in druga starejša video oprema.
Ne prenaša zvoka, zato so potrebne ločene povezave za levi in desni zvočni kanal.
Danes je večinoma opuščen in se uporablja predvsem za povezovanje starejše opreme.
Kompozitni video in RCA
Kompozit je starejša analogna povezava. Rumeni priključek RCA je namenjen videu, rdeči in beli priključek RCA pa desnemu oziroma levemu stereo zvoku.
Informacije o sliki so združene v enem signalu, zato je kakovost slike slabša kot pri komponentnem videu in HDMI.
Še vedno ga lahko najdemo na nekaterih starejših ali cenovno ugodnih televizorjih. Pri nekaterih sodobnih televizorjih je na voljo prek posebnega adapterja za AV-vhod.
SCART
SCART je bil pred pojavom HDMI zelo razširjen priključek v Evropi.
Prenaša analogni video in zvok, vključno s kompozitnim in RGB-signalom.
Uporabljali so ga videorekorderji, predvajalniki DVD, digitalni TV-sprejemniki in stare igralne konzole.
Danes je SCART zastarel in redek. Za priključitev stare opreme na sodoben televizor je lahko potreben pretvornik.
RGB povezave
RGB pomeni prenos videa z ločenimi komponentami rdeče, zelene in modre barve.
Izraz RGB lahko označuje različne fizične vmesnike, zato treh RCA-priključkov za komponentni video ne smemo samodejno enačiti z RGB. Starejše elektronske naprave so lahko RGB-signal prenašale prek SCART ali drugih priključkov.
Sodobni televizorji namesto analognega RGB običajno uporabljajo digitalni HDMI.
IR Out
Infrardeči izhod se uporablja pri nekaterih zunanjih IR-adapterjih in sistemih za upravljanje.
Televizorju lahko omogoča upravljanje združljive zunanje opreme prek infrardečega signala. Pogostejši je pri starejših ali specializiranih televizorjih.
Sodobni televizorji vse pogosteje uporabljajo HDMI-CEC, Bluetooth in omrežno upravljanje, zato je ločen priključek IR Out danes precej redek.
Kateri TV-priključek uporabiti?
| Naprava | Priporočena povezava |
|---|---|
| PlayStation 5 / Xbox Series X|S | HDMI, po možnosti priključek s potrebnimi funkcijami HDMI 2.1 |
| Predvajalnik Blu-ray | HDMI |
| Pretočni adapter/naprava | HDMI |
| Namizni ali prenosni računalnik | HDMI |
| Zvočna letev | HDMI eARC ali ARC |
| AV-sprejemnik | HDMI |
| USB-ključek | USB |
| Žični internet | Ethernet |
| Internet prek Wi-Fi | Vgrajeni Wi-Fi |
| Antena | ANT IN |
| Satelitski krožnik | SAT IN, če je podprt |
| Starejši predvajalnik DVD | HDMI, če je na voljo; sicer komponentni ali kompozitni |
| Videorekorder | Kompozitni ali SCART pri starejših televizorjih; pri sodobnih televizorjih je lahko potreben pretvornik |
Pri večini sodobnih naprav je HDMI prva izbira, saj omogoča prenos digitalnega videa in zvoka prek enega kabla.
