Sodobni televizorji imajo več vrst priključkov za povezovanje zunanjih naprav. HDMI je najpomembnejši priključek, vendar imajo televizorji lahko tudi USB, Ethernet, optični avdio izhod ter vhode za anteno in satelit. Pri starejših modelih lahko najdemo tudi komponentne, kompozitne ali priključke SCART.
Število in vrsta priključkov sta odvisna od modela televizorja. Nekateri priključki se uporabljajo predvsem pri starejših televizorjih, medtem ko so HDMI, USB in omrežna povezava standardni pri večini sodobnih televizorjev.
Kratek pregled TV-vhodov in priključkov
| Priključek | Glavni namen | Vrsta signala | Uporaba pri sodobnih televizorjih |
|---|---|---|---|
| HDMI | Video in zvok | Digitalni | Zelo pogost |
| USB | Shranjevanje podatkov in zunanje naprave | Digitalni | Zelo pogost |
| Ethernet (LAN) | Internet in domače omrežje | Digitalni | Pogost |
| Optični (S/PDIF) | Zunanji zvok | Digitalni | Pogost |
| ANT IN | Antena ali kabelska TV | RF | Pogost |
| SAT | Satelitska TV | RF | Pri nekaterih modelih |
| Component (Y/Pb/Pr) | Starejše video naprave | Analogni | Redek |
| Composite (AV/RCA) | Starejše video in avdio naprave | Analogni | Redek |
| SCART | Starejša evropska oprema | Analogni | Zastarel |
| IR Out | Upravljanje zunanjih naprav z infrardečim signalom | Infrardeči | Redek |
Izbira povezave je odvisna od naprave. Igralna konzola ali predvajalnik Blu-ray se običajno poveže prek HDMI-ja. Za zvočno letev se uporablja HDMI ARC/eARC, Ethernet pa je primeren za stabilno žično omrežno povezavo.
HDMI
HDMI (High-Definition Multimedia Interface) je glavni priključek za prenos digitalnega videa in zvoka do televizorja ali iz njega. Uporablja se za igralne konzole, pretočne naprave, predvajalnike Blu-ray, računalnike, AV-sprejemnike in zvočne letve.
En kabel prenaša tako video kot zvok, kar je priročneje kot uporaba starejših analognih povezav.
Zmogljivosti HDMI-ja so odvisne od specifikacije in izvedbe v posamezni napravi. Priključek HDMI 2.1 ne pomeni samodejno, da podpira vse funkcije HDMI 2.1.
Različice HDMI
| Različica HDMI | Tipične zmogljivosti |
|---|---|
| HDMI 1.3 | Večja pasovna širina in podpora večkanalnemu zvoku |
| HDMI 1.4 | Video 4K do 30 Hz, 3D, ARC |
| HDMI 2.0 | Video 4K do 60 Hz |
| HDMI 2.0a | Dodana podpora za HDR |
| HDMI 2.0b | Dodana podpora za HLG |
| HDMI 2.1 | Večja pasovna širina in funkcije, kot je 4K do 120 Hz pri združljivi opremi |
Največja ločljivost in frekvenca osveževanja nista odvisni samo od različice HDMI. Televizor, vir signala, kabel in uporabljeni priključek morajo skupaj podpirati ustrezen način delovanja.
Na primer, za uporabo PlayStation 5 ali Xbox Series X|S v ločljivosti 4K pri 120 Hz morata televizor in povezava podpirati ta način. Vsi priključki HDMI na televizorju nimajo nujno enakih zmogljivosti.
HDMI ARC in eARC
Nekateri priključki HDMI podpirajo ARC (Audio Return Channel), ki televizorju omogoča pošiljanje zvoka prek HDMI-ja nazaj v združljivo zvočno letev ali AV-sprejemnik.
eARC je novejša različica z večjo pasovno širino, ki podpira kakovostnejše zvočne formate.
| Funkcija | HDMI ARC | HDMI eARC |
|---|---|---|
| Zvok s televizorja v zvočno letev | Da | Da |
| Uporablja kabel HDMI | Da | Da |
| Zvok z visoko pasovno širino | Omejeno | Da |
| Brezizgubni večkanalni zvok | Omejeno | Da |
| Primerno za sodoben domači kino | Da | Boljša možnost |
Če televizor in zvočna letev podpirata eARC, je običajno priporočljiva uporaba HDMI eARC. Priključek je običajno označen kot HDMI ARC/eARC.
USB
Priključki USB se uporabljajo za povezovanje pomnilniških naprav in nekaterih zunanjih naprav.
- Predvajanje fotografij, glasbe in videoposnetkov z USB-pomnilnika
- Snemanje televizijskih programov
- Priključitev tipkovnice ali miške
- Napajanje majhnih zunanjih naprav
- Priključitev združljivih kamer in dodatne opreme
Televizorji imajo lahko USB 2.0 ali novejše in hitrejše različice USB. USB 2.0 omogoča hitrosti do 480 Mb/s, medtem ko lahko USB 3.x zagotavlja precej višje hitrosti.
Dejanske funkcije so odvisne od programske opreme televizorja. Prisotnost priključka USB ne pomeni samodejno, da televizor podpira katero koli USB-napravo ali format datotek.
Ethernet (LAN)
Priključek Ethernet omogoča povezavo televizorja z usmerjevalnikom ali domačim omrežjem prek omrežnega kabla.
To je uporabno, kadar je televizor daleč od usmerjevalnika Wi-Fi, je brezžični signal šibek, je omrežje Wi-Fi preobremenjeno ali je stabilnost pomembnejša od priročnosti brezžične povezave.
Ethernet ni samodejno počasnejši od Wi-Fi-ja. Hitrost je odvisna od omrežne strojne opreme televizorja, usmerjevalnika in internetne povezave. Nekateri televizorji uporabljajo Fast Ethernet, drugi pa Gigabit Ethernet.
Za pretakanje videa sta lahko dovolj obe vrsti povezave, vendar je žična povezava v zahtevnih brezžičnih razmerah stabilnejša.
Optični avdio izhod (S/PDIF)
Optični S/PDIF/TOSLINK prenaša digitalni zvok s televizorja na zvočno letev, AV-sprejemnik ali drugo zvočno napravo.
Uporaben je, če zunanja zvočna naprava ne podpira HDMI ARC/eARC.
Optična povezava podpira stereo zvok in nekatere stisnjene večkanalne zvočne formate, vendar ima v primerjavi s HDMI eARC omejeno pasovno širino. Zato ni primerna za vse sodobne sisteme domačega kina.
Če televizor in zunanja zvočna naprava podpirata HDMI eARC, HDMI običajno ponuja več možnosti.
Antenski vhod (ANT IN)
ANT IN se uporablja za priključitev televizorja na anteno ali, odvisno od države in sistema, na kabelsko televizijo.
Običajno gre za koaksialni RF-priključek, označen z ANT IN, RF IN ali podobno oznako.
Vgrajeni sprejemnik določa, katere standarde televizijskega oddajanja televizor podpira. Odvisno od modela in trga lahko televizor sprejema prizemne, kabelske ali druge vrste televizijskih signalov.
Ta vhod je še vedno pomemben, čeprav številni uporabniki uporabljajo storitve pretakanja.
Satelitski vhod (SAT)
Nekateri televizorji, zlasti v Evropi in drugih regijah, kjer je satelitska televizija razširjena, imajo ločen vhod SAT IN.
Združljiv televizor z vgrajenim satelitskim sprejemnikom lahko satelitski signal sprejema neposredno iz satelitskega krožnika.
Sam antenski vhod še ne pomeni, da televizor podpira satelitski sprejem. Ločen vhod SAT običajno pomeni, da ima televizor potrebno strojno opremo za satelitski sprejem.
Komponentni video (Y/Pb/Pr)
Komponentni video je starejša analogna video povezava, ki uporablja:
- Y – svetlost in sinhronizacija
- Pb – modri barvni razlikovalni signal
- Pr – rdeči barvni razlikovalni signal
Priključki so običajno zeleni, modri in rdeči.
Komponentni video zagotavlja boljšo kakovost slike kot kompozitni video in se je uporabljal s predvajalniki DVD, igralnimi konzolami in drugo starejšo video opremo.
Komponentni video ne prenaša zvoka, zato je potrebna ločena povezava za levi in desni zvočni kanal.
Danes je ta vrsta povezave večinoma izginila in je namenjena predvsem uporabi s starejšo opremo.
Kompozitni video in RCA
Kompozitni video je starejša analogna tehnologija. Rumeni priključek RCA prenaša video signal, rdeči in beli priključek RCA pa desni oziroma levi stereo zvočni kanal.
Vse informacije o sliki so združene v enem signalu, zato je kakovost slike slabša kot pri komponentnem videu ali HDMI-ju.
Še vedno ga lahko najdemo na nekaterih starejših ali cenovno ugodnejših televizorjih. Včasih se uporablja prek posebnega adapterja za lastniški AV-vhod televizorja.
SCART
SCART je bil v Evropi široko uporabljen priključek pred pojavom HDMI-ja.
Prenaša lahko analogne video in zvočne signale, vključno s kompozitnim in RGB-signalom.
Uporabljal se je z videorekorderji, predvajalniki DVD, digitalnimi TV-sprejemniki in starejšimi igralnimi konzolami.
Danes je SCART zastarel in redek. Za povezavo stare opreme s sodobnim televizorjem je morda potreben pretvornik.
RGB-povezave
RGB je način prenosa videa, pri katerem se rdeča, zelena in modra komponenta prenašajo kot ločeni signali.
RGB lahko pomeni različne fizične vmesnike, zato ga ne smemo samodejno enačiti s tremi priključki RCA za komponentni video.
Starejša elektronska oprema je lahko RGB-signal prenašala prek priključka SCART ali drugih priključkov.
Sodobni televizorji namesto analognega RGB običajno uporabljajo digitalni HDMI.
IR Out
IR Out je infrardeči izhod, ki se uporablja z določenimi zunanjimi infrardečimi adapterji in sistemi za upravljanje.
Televizor lahko prek njega upravlja združljivo zunanjo opremo z infrardečim signalom.
Ta rešitev je bila pogostejša pri starejših ali specializiranih televizorjih. Sodobni televizorji vse pogosteje uporabljajo HDMI-CEC, Bluetooth in omrežno upravljanje, zato je ločen priključek IR Out danes precej redek.
Kateri TV-priključek uporabiti?
| Naprava | Priporočena povezava |
|---|---|
| PlayStation 5 / Xbox Series X|S | HDMI, po možnosti priključek s potrebnimi funkcijami HDMI 2.1 |
| Predvajalnik Blu-ray | HDMI |
| Pretočni adapter/naprava | HDMI |
| Računalnik/prenosnik | HDMI |
| Zvočna letev | HDMI eARC ali ARC |
| AV-sprejemnik | HDMI |
| USB-pomnilnik | USB |
| Žični internet | Ethernet |
| Internet prek Wi-Fi | Vgrajeni Wi-Fi |
| Antena | ANT IN |
| Satelitski krožnik | SAT IN, če je podprt |
| Stari predvajalnik DVD | HDMI, če je na voljo; sicer komponentni ali kompozitni video |
| VCR | Kompozitni ali SCART pri starejših televizorjih; pri sodobnih televizorjih je morda potreben pretvornik |
Pri večini sodobnih naprav je HDMI prva izbira, saj omogoča prenos digitalnega videa in zvoka prek enega kabla.
